Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor
OE Nujna medicinska pomoč
Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze

http://www.zd-mb.si/index.php?id=682

 

Napredek je uresničevanje utopij (Wilde)

Razvoj reševalne dejavnosti v Mariboru

Zgodovina organizirane reševalne dejavnosti v Mariboru sega že v čas po prvi svetovni vojni, ko so to dejavnost opravljali prostovoljci, organizirani v sklopu gasilske postaje. Po drugi svetovni vojni so Reševalno službo Maribor organizirali kot samostojno postajo v sklopu gasilcev.

Fotografija 1. Urgentno vozilo nekoč. Reševalno vozilo iz leta 1961, ki je imelo kupolo za namestitev infuzije (avtor fotografije Dragiša Modrinjak).

slika_1.jpg

Taka ureditev je obstajala do leta 1965, ko so glede na spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zakona o reševalnih službah priključili reševalno postajo k Zdravstvenem domu. Do leta 1999 smo delovali v Ulici talcev, nakar smo se preselili v prostore Javnega zavoda za zaščito in reševanje na Cesti proletarskih brigad 21.
Dejavnost nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju NMP) na terenu je v Mariboru nekoliko pozno sledila potrebam po modernejšem pristopu oskrbe kritično bolnih in poškodovanih v predbolnišničnem okolju. Glavni razlog je bil pomanjkanje nosilcev zdravstvene dejavnosti, in sicer zdravnikov, usposobljenih za nujno medicinsko pomoč. V preteklosti je reševanje v glavnem temeljilo na zdravstvenem kadru s srednjo izobrazbo (zdravstveni tehniki) in voznikih z 80-urnim tečajem prve pomoči.
Po letu 1990 se je pokazal bistven napredek pri organizaciji Reševalne službe, ki je delovala v okviru OE Splošno zdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Kljub dokaj dobri opremi in nekaterim dobro usposobljenim uslužbencem, kakovost oskrbe na terenu ni bila na nivoju strokovnih standardov NMP. Prelomnica delovanja je vsekakor ustanovitev Prehospitalne enote , ki je začela v polnem obsegu delovati maja 1999, ko so se zaposlili zdravniki za neprekinjeno delo v turnusu. Nabavila se je kakovostna oprema, začeli smo z internim funkcionalnim izobraževanjem in uvedli nekatere modernejše pristope k bolnim in poškodovanim, kar je bistveno zvišalo kakovost oskrbe na terenu. Tudi ocena strokovnih nadzorov Ministrstva za zdravje nas uvršča med najboljše organizirane službe NMP.

Fotografiji 2 in 3. Urgentna vozila danes.

slika_2.jpg
slika_3.jpg

V začetku leta 2001 se je dejavnost razširila na drugo ekipo prehospitalne enote, ki pa je zaradi nepopolnega finančnega pokritja delovala samo v dnevnem času od ponedeljka do petka. Novembra istega leta smo od Centra za dežurno službo prevzeli ambulantni del dejavnosti, ki se je preselila na lokacijo PHE v takrat Splošno bolnišnico Maribor, sedaj Univerzitetni klinični center Maribor. Tukaj je bil storjen tudi prvi korak našega zavoda k projektu izgradnje modernega URGENTNEGA CENTRA, ki bo nudil splošno in specialisticno nujno medicinsko pomoč na enem mestu po vzoru zahodnih sistemov. Po začetnih težavah (hitre prilagoditve zdravstvenih ekip tudi na ambulantno delo), se je sistem utekel in lahko trdimo, da poskušamo delovati čim bolj optimalno glede na razmere.

Fotografija 4. Del ambulante splošne nujne medicinske pomoči z 12-kanalnim EKG-jem, defibrilatorjem, kapnometrom, oksimetrom in prenosnim ultrazvokom.

slika_4.jpg

Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze je do letošnjega leta izvajal svojo dejavnost v okviru organizacijske enote Splošno zdravstveno varstvo. Širjenje dejavnosti in razvoj sta botrovala ustanovitvi nove organizacijske enote ''Nujna medicinska pomoč'' (OE NMP). Logistično se nahajamo na Cesti proletarskih brigad 21, velik del operativnega dela pa opravljamo v prostorih Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Fotografije 5, 6 in 7. Vozila reševalne službe in vozila za prevoz zdravnika.

slika_5.jpg
slika_6.jpg
slika_7.jpg

Storitve nudimo približno 200.000 prebivalcem mesta Maribor in enajstih okoliških občin, kar pomeni, da v osnovi pokrivamo območje 745 km2, v slučaju večjih nezgod pa se geografski obseg poveča na področje Lenarta in Slovenske Bistrice.
Dejavnost OE NMP obsega nujno medicinsko pomoč na terenu in v ambulanti, dežurno ambulanto, dežurne hišne obiske na terenu, nujne reševalne prevoze ter urgentne premestitve, nenujne reševalne prevoze ter prevoze iz regije in iz tujine.
Skupaj je v OE NMP zaposlenih 70 delavcev, od tega 11 zdravnikov, 15 diplomiranih zdravstvenikov, 33 zdravstvenih tehnikov in 11 voznikov reševalcev. Delo v dežurni ambulanti in dejavnosti hišnih obiskih opravlja tudi veliko zdravnikov iz zavoda ter nekaj zasebnikov s koncesijo.

Fotografija 8. Vozni park reševalca motorista.

slika_8.jpg

Ob operativnem delu se ukvarjamo tudi z razvojem v obliki raznih projektov, vse bolj pa smo aktivni na področju izobraževanja in znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Eden večjih projektov, ki poteka od leta 2005, je vsekakor prenova sprejema klica. Le-ta se izvaja tako na tehnološkem kot kadrovskem področju. V projekt so vključeni Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za obrambo in MO Maribor. Cilj je integracija klicev vseh urgentnih služb na enem mestu, kar pomeni optimalno določanje prioritet in kakovostni ''servis'' storitev občanom na eni strani strani. Po drugi strani pa se lažje izvaja nadzor dela in odgovornost izvajalcev zdravstvenih storitev.

Fotografija 9. Dispečerski center.

slika_9.jpg

V zadnjem času smo začeli s korenito prenovo voznega parka vozil, saj lahko na področju nenujnih prevozov le na ta način konkuriramo zasebnemu sektorju.


Izobraževanje in znanstveno-raziskovalna dejavnost

Področje izobraževanja, razvoj in promocija urgentne medicine je postala stalnica v našem življenju, saj smo že vrsto let aktivni v strokovnih krogih, v zadnjem času pa delujemo tudi na lokalnem področju. Tako imamo organizirano redno letno usposabljanje lastnega kadra, v zavodu pa smo ponudili možnost kontinuiranega izobraževanja iz osnov nujne medicinske pomoči vsem uslužbencem. Na občinski ravni imamo vzpostavljeno sodelovanje s policijo, gasilci, kar zajema recipročnost izobraževanja in skupne vaje za specifične situacije. Dobro sodelujemo tudi s Službo za zaščito in reševanje in Gorsko reševalno službo.

Tik pred izidom je zloženka za laike, namenjena vsem mariborskim gospodinjstvom s podrobnimi opisi ukrepanja pri oživljanju in nekaterih drugih nujnih stanjih, prav tako smo posneli videospote, ki prikazujejo pravilno oživljanje in bodo predvajani na lokalnih TV postajah. Izdajo zloženke je v največji meri podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Tudi naša spletna stran je namenjena laikom, saj vsebuje še dodatne napotke za ukrepanje v izbranih nujnih primerih in pri oživljanju.

Kot je ob priložnosti zapisal Stritar:'' Vedoželjnost, hrepenenje po znanju in spoznanju, to je pravi kvas človeštva'', mislimo, da z vlaganjem v znanje odpiramo nove razsežnosti našega dela. Zato smo v OE NMP aktivni na znanstveno-raziskovalnem področju. Naši znanstveni in strokovni članki so objavljeni v prominentnih mednarodnih revijah, kot so Intensive Medicine Care, Resuscitation, Acta Anaesthesiologica Scandinavica, Academic Emergency Medicine, Critical Care, Critical Care Medicine, Emergency Medicine Journal, European Journal of Emergency Medicine, Prehospital and Disaster Medicine. Rezultate raziskovanj smo predstavili na številnih priznanih mednarodnih kongresih v Zagrebu, San Marinu, Berlinu, Stockholmu, Bruslju, Barceloni, Bostonu, Orlandu, Rejkjaviku, Stavangerju, Sydneyu, Buenos Airesu, Vancouvru, Amsterdamu, New Yorku, Edinburghu, Parizu, Hersonissosu, Sorrentu in drugje. Že tretjič smo organizirali mednarodno srečanje Akutna stanja z vabljenimi predavatelji iz tujine in domačih krogov in z nekaterimi od njih sodelujemo v znanstveno-raziskovalnem in pedagoškem delu. Ob teh priložnostih smo izdali tudi tri zbornike, ki služijo kot učna snov s področja urgentne medicine. Zadnje mednarodno srečanje, ki smo ga organizirali leta 2007, je obiskalo več kot 400 obiskovalcev. Zbornik zajema več kot 300 strani in obravnava aktualnosti s področja akutne in urgentne medicine. Leta 2006 smo izdali tudi prvi učbenik s področja obravnave poškodovancev z naslovom ''Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju''. Vsi sodelavci Centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze smo skupaj objavili okoli 400 znanstvenih in strokovnih prispevkov.

Omenimo le najodmevnejše:

  1. Effects of epinephrine and vasopressin on end-tidal carbon dioxide tension and mean arterial blood pressure in out-of-hospital cardiopulmonary resuscitation: an observational study. Mally S, Jelatancev A, Grmec S. Crit Care 2007; 11 :R39.
  2. Utstein style analysis of out-of-hospital cardiac arrest-bystander CPR and end expired carbon dioxide. Grmec S, Krizmaric M, Mally S, Kozelj A, Spindler M, Lesnik B. Res uscitation 2007; 72 :404-14.
  3. Effect of pre-hospital advanced life support with rapid sequence intubation on outcome of severe traumatic brain injury. Klemen P, Grmec S. Acta Anaesthesiol Scand 2006;50 :1250-4.
  4. Vasopressin improves outcome in out-of-hospital cardiopulmonary resuscitation of ventricular fibrillation and pulseless ventricular tachycardia: a observational cohort study. Grmec S, Mally S. Crit Care 2006; 10 :R13.
  5. Pulmonary thromboembolism presenting as epileptiform generalized seizure. Kupnik D, Grmec S. Eur J Emerg Med 2004; 11 :346-7.
  6. Glasgow Coma Scale score and QTc interval in the prognosis of organophosphate poisoning. Grmec S, Mally S, Klemen P. Acad Emerg Med 2004; 11 :925-30.
  7. Prehospital determination of tracheal tube placement in severe head injury. Grmec S, Mally S. Emerg Med J 2004; 21 :518-20.
  8. Difference in end-tidal CO2 between asphyxia cardiac arrest and ventricular fibrillation/pulseless ventricular tachycardia cardiac arrest in the prehospital setting. Grmec S, Lah K, Tusek-Bunc K. Crit Care 2003; 7: R139-44.
  9. Does the Mainz Emergency Evaluation Scoring (MEES) in combination with capnometry (MEESc) help in the prognosis of outcome from cardiopulmonary resuscitation in a prehospital setting? Grmec S, Kupnik D. Resuscitation 2003; 58 :89-96.
  10. Comparison of three different methods to confirm tracheal tube placement in emergency intubation. Grmec S. Intensive Care Med 2002; 28 :701-4.
  11. Does the end-tidal carbon dioxide (EtCO2) concentration have prognostic value during out-of-hospital cardiac arrest? Grmec S, Klemen P. Eur J Emerg Med 2001; 8 :263-9.
  12. Comparison of APACHE II, MEES and Glasgow Coma Scale in patients with nontraumatic coma for prediction of mortality. Acute Physiology and Chronic Health Evaluation. Mainz Emergency Evaluation System. Grmec S, Gasparovic V. Crit Care 2001; 5 :19-23.
  13. Does vasopressin improve the outcome in traumatic out-of-hospital cardiac arrest from pulseless electrical activity/ TOOHCA–PEA)? Grmec Š, Cander D, Strnad M, Vidovic D. Crit Care Med 2005;33(Suppl 1A):127.


Raziskovanja, opravljena v enoti, so bila prepoznana tudi v eminentnih znanstvenih revijah Circulation and Resuscitation oziroma med elitnimi združenji European Resuscitation Council and The American Heart Association, ki so v najnovejših smernicah za oživljanje s področja kapnometrije in uporabe vazopresina citirale tudi naše raziskovalne rezultate za znanstveno izhodišče za priporočila. Podobno priznanje so nam izkazali avtorji knjige Capnography: Clinical Aspects (Cambridge University Press). V tem prvem učbeniku kapnografije so citirana vsa naša raziskovanja na tem področju. Nekateri zdravniki OE NMP so vabljeni recenzenti v uglednih revijah kot so Critical Care, Emergency Medicine Journal, Medical Monitor Science, Signa Vitae and Resuscitation, nekateri tudi nadzorni zdravniki Zdravniške zbornice Slovenije in ministrstva za zdravje za področje družinske in urgentne medicine. V enoti deluje trenutno en doktor znanosti, en magister znanosti, sedem zdravnikov pa je na podiplomskem doktorskem študiju v različnih fazah pouka.

Na področju raziskovalnih projektov tesno sodelujemo s profesorjem Raúl J. Gazmurijem, (MD, PhD, FCCM, Professor of Medicine and Associate Professor of Physiology and Biophysics, Rosalind Franklin University of Medicine and Science Section Chief, Critical Care and ICU Director, Chicago) in profesorjem Gregory Luke Larkinom (MD, MSPH, Associate Section Chief Yale University School of Medicine Department of Surgery Section of Emergency Medicine New Haven, Connecticut).

Trenutno v naši enoti potekajo zaključna dela za tri znanstveno-raziskovalne projekte, med katerimi posebej omenjamo projekt raziskovanja uporabe eritropoetina pri srčnem zastoju. Ta projekt, katerega preliminarni rezultati so zelo vzpodbudni za nadaljnje kvalitetno preživetje naših bolnikov po oživljanju, je za leto 2008 pod naslovom ''Erythropoietin Facilitates Return of Spontaneous Circulation and Subsequent ICU Admission in Victims of Out-of-Hospital Cardiac Arrest'' (avtorji Grmec Š, Strnad M, Kupnik D, Sinkovič A, Marc G, Gazmuri RJ) prejel nagrado za najboljši abstrakt, ki jo podeljuje American Heart Association's Council on Cardiopulmonary, Perioperative and Critical Care 2008 Resuscitation/Critical Care Best Abstract Award.

Prospektive…

Etiopska modrost pravi:'' Kdor ne razdaja svojega znanja, je kot luč v vrču''. Torej nismo in ne želimo biti le zbiralci znanja, ampak se trudimo, da bi zbrana znanja lahko posredovali drugim in se z isto vnemo učili od drugih ne glede na to, ali so naši učenci ali učitelji. Naša enota je učna baza Fakulteti za zdravstvene vede, Medicinski fakulteti Maribor in zdravnikom sekundarijem. Člani naše enote so predavatelji na Medicinski fakulteti Ljubljana, Medicinski fakulteti Maribor, Fakulteti za zdravstvene vede Maribor in Visoki zdravstveni šoli Izola. Zaupano nam je predstojništvo Katedre za prvo pomoč na Medicinski fakulteti Maribor in predstojništvo iz predmeta urgentna medicina na Fakulteti za zdravstvene vede in Visoki zdravstveni šoli Izola. Večji del zdravnikov sodeluje v učnem procesu Katedre za družinsko medicino MF Maribor.

Naša enota vodi tudi modul za nujno medicinsko pomoč v sklopu programa specializacije družinske medicine v Sloveniji. Sodelujemo na podiplomskem študiju obeh Medicinskih fakultet. Zdravniki kot mednarodni inštruktorji Evropskega sveta za reanimacijo (European Resuscitation Council) sodelujejo na tečajih ACLS in APLS v Sloveniji in tujini.

Koordinacija specializacije iz urgentne medicine za Slovenijo je zaupana naši enoti, dodatno pa aktivno sodelujemo pri delu Ministrstva za zdravje v različnih skupinah, ki so v povezavi z NMP.

Delo v enoti predstavlja stalno dinamiko in zahteva hitro prilagajanje situacijam in razvoju. Nikoli se ne prekine in ne pozna nedelj in praznikov, saj moramo biti stalno na razpolago za posredovanje, pa najsi gre za rojstvo, reševanje življenja ali soočanje s smrtjo. Torej, osnovna misel je:''Če ne moremo narediti vsega, naredimo vse, kar moremo.'' Tukaj se spominjamo modrosti Dostojevskega, ki je napisal:'' Če se na poti do cilja začneš zaustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki zalaja nate, ne boš cilja nikoli dosegel.'' Naša opredelitev je bila vedno delo, ker delo vliva olje v svetilko življenja, zdrava misel pa prižiga plamen.